Lovišče

Lovišče Lovske družine Grosuplje obsega raznoliko naravno in kulturno krajino, v kateri se prepletajo gozdovi, travniki, kmetijske površine in naselja. Takšen prostor predstavlja življenjsko okolje številnim vrstam prostoživečih živali ter zahteva odgovorno in premišljeno gospodarjenje.

Predstavitev lovišča

Lovišče Lovske družine Grosuplje leži približno 20 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane. Obsega severni in vzhodni del Grosupeljske kotline ter kraški polji Žalna in Luče z njunim obrobjem.

Pokrajino zaznamuje pestra prepletenost gozdov, kmetijskih površin, travnikov, naselij in kraških območij. Lovišče je vključeno v III. Kočevsko-Belokranjsko lovsko upravljavsko območje (LUO).

6.143 ha
Skupna površina

5.478 ha
Lovna površina

300–600 m
Nadmorska višina

Karta lovišča

Divjad v našem lovišču

Lovišče Lovske družine Grosuplje nudi življenjski prostor različnim vrstam divjadi, značilnim za preplet gozdnih in kmetijskih površin osrednje Slovenije.

Med pomembnejše vrste sodijo srnjad, jelenjad, divji prašič, rjavi medved, poljski zajec, lisica in fazan. Poleg njih se v lovišču stalno ali občasno pojavljajo tudi raca mlakarica, jazbec, kune, vidra ter številne vrste ptic in drugih prostoživečih živali.

Srnjad

Srnjad

Srnjad je najpomembnejša vrsta velike divjadi v lovišču. Zaradi mozaične prepletenosti gozdov, travnikov, njiv, mejic in gozdnega roba ima na večjem delu lovišča zelo ugodne prehranske in varovalne razmere.

Jelenjad

Jelenjad

Jelenjad je v lovišču prisotna manj številčno, predvsem kot posamezne živali ali manjši tropi. Lovišče leži na robu območja razširjenosti jelenjadi in predstavlja del migracijskega prostora med Kočevsko-belokranjskim območjem in Zasavjem.

Divji prašič

Divji prašič

Divji prašič je na širšem območju lovišča stalno prisotna vrsta. Njegovo pojavljanje je povezano z gozdnimi površinami, kmetijskim prostorom in prehranskimi razmerami, zato je pomemben del spremljanja stanja v lovišču.

Rjavi medved

Rjavi medved

V lovišču je stalno prisoten tudi rjavi medved. Območje leži na robu njegovega osrednjega življenjskega prostora. Pojavlja se predvsem v spodnji polovici lovišča, kjer ima največ miru in kritja.

Poleg izpostavljenih vrst so v lovišču prisotne tudi številne druge prostoživeče živali, ki pomembno prispevajo k pestrosti in naravnemu ravnovesju območja.